Prebivalstvo
Koroška velja za »deželo ustanoviteljev«: na vsakih 1000 prebivalcev se ustanovi 4,8 novih podjetij (avstrijsko povprečje: 4,6).
Povprečni dohodek (bruto) je leta 2020 znašal: 2.720 evrov (WIBIS 2020)
Leta 2021 je Koroška zabeležila, da se je v deželo priselilo 6.949 oseb, iz nje pa izselilo 6.678 oseb s stalnim prebivališčem v Avstriji.
Iz tujine se je na Koroško priselilo 7.954 oseb. Odselilo se je 3.912 Korošcev. (Avstrijski statistični urad)
Raziskave in razvoj
Osrednje teme raziskovanja na Koroškem so:
- Tehnologija in naravoslovje
- Interdisciplinarno povezovanje informacijskih tehnologij z družbenimi in kulturnimi vedami
- Vgrajeni sistemi
- Robotika
- Elektronski sestavni deli in komunikacije
- Proizvodne tehnologije
- Obnovljivi viri energije
- Obnovljivi materiali
Dežela Koroška je kot raziskovalno središče neprestano višala stopnjo investicij v raziskave in razvoj. Leta 2015 je ta znašala 3,15 odstotka.
Investicije v raziskave in razvoj
Koroška je v svoje raziskovalno središče vložila 585,3 milijona evrov (2015). Sosednja zvezna dežela Štajerska, s katero Koroška tesno sodeluje za izboljšanje raziskovalnega okolja na jugu Avstrije, je leta 2015 vložila približno dve milijardi evrov.
Industrija
Leta 2017 se je na Koroškem naselilo 32 novih podjetij. Ustvarjenih je bilo približno 200 novih delovnih mest.
Osrednje panoge industrije s sedežem na Koroškem so:
- Elektronski sestavni deli in tiskana vezja
- Inovativne proizvodne tehnologije in strojništvo
- Novi materiali
- Obnovljivi viri energije
- Informacijsko-komunikacijske tehnologije
Leta 2016 je bilo prejetih 93 prijav za varstvo patentov in modelov, leta 2015 pa 120.
Produktivnost
Leta 2015 je vrednost proizvodnje podjetij na Koroškem znašala 20.588 milijonov evrov. Stroški za osebje so znašali 5094 milijonov evrov.
Vrednost proizvodnje na zaposlenega je na Koroškem 148.300 evrov (2015). Na avstrijski lestvici Koroška zaseda peto mesto.
Leta 2015 je izvozna kvota dosegla 38 odstotkov in s tem tudi prvič vrednost 7 milijard evrov. (WIBIS 2015)
Infrastruktura in tranzit
Na Koroškem je na 9538 kvadratnih kilometrih mogoče najti 1200 jezer in 16 rek. Najjužnejša zvezna dežela se upravičeno ponaša z vzdevkom »dežela voda«.
Koroška velja za tranzitno središče jugovzhodne Evrope ter alpsko-jadranske regije. Najjužnejša zvezna dežela Avstrije vlaga v svojo dostopnost po zraku in tirnicah. Letališče Celovec je v postopku obnavljanja, prav tako naložbo v višini 2 milijard evrov načrtuje družba avstrijskih železnic ÖBB.
Vzpostavitev širokopasovnih omrežij
V vzpostavitev širokopasovnih omrežij bo v prihodnjih letih vloženih 250 milijonov evrov. (Gre za skupni projekt telekomunikacijskih podjetij in Republike Avstrije). Leta 2020 naj bi bila tako na voljo podatkovna hitrost vsaj 100 Mbps.
Izobraževanje
- 407 šol
- 24 višjih poklicnih šol
- 2125 študentov visokih strokovnih šol
- 10.650 študentov na Alpsko-jadranski univerzi v Celovcu (v študijskem letu 2013/14)
41,8 odstotka prebivalcev, starih med 25 in 65 let, ima poklicno izobrazbo ter 10,5 odstotka visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo.
Drugi viri informacij
Pregled trenutne širokopasovne pokritosti v Avstriji nudi Atlas širokopasovne pokritosti (BB-Atlas) zveznega ministrstva za promet, inovacije in tehnologijo (BMVIT).
Redno posodobljene številke in napovedi gospodarskega razvoja na Koroškem so na voljo na portalu WIBIS Podroben sistem gospodarskopolitičnih poročil in informacij Koroškega sklada za gospodarski razvoj (KWF).